Prvi mikrogozd na Finskem, ki veže ogljik, posajen v Keravi
Prvi mikrogozd na Finskem, ki podpira sekvestracijo ogljika, je bil posajen na območju Kivisilla v Keravi, ki se uporablja v raziskovalnem delu s preučevanjem pomena velikosti sajenja na hitrost rasti sadik in sekvestracijo ogljika.
Premog gozd- imenovani gozd je mestni, strnjen in gost gozd po japonskem Tudi Akira Miyawaki razvili metodo mikrogozdov in raziskovalni projekt CO-CARBON, ki se ukvarja s sekvestracijo ogljika v mestnem zelenju. Multidisciplinarni raziskovalni projekt CO-CARBON raziskuje, kako je mogoče zelene površine učinkoviteje uporabiti kot podnebno rešitev kot trenutno.
Kerava je na majhnem prostoru posajena čim bolj gosto z različnimi vrstami, hitro rastočimi in učinkovitimi v smislu zajemanja ogljika. Drevesne vrste so gozdne in parkovne, kar poudarja urbanistični in estetski pomen gozda. Realizirana sta dva gozda in oba sta velikosti polja. Razlika med njima je v velikosti sadik: ena je narejena z velikimi, druga z majhnimi sadikami. V obeh gozdovih je posajenih pet večjih dreves, 55 manjših drevesnih in grmovnih sadik ter 110 sadik gozdne velikosti.
Premogovni gozdovi se uporabljajo tudi za raziskave s preučevanjem pomena velikosti nasadov na stopnjo rasti sadik in sekvestracijo ogljika. Metsä je bil izveden v sodelovanju z mestom Kerava, Univerzo Aalto in Univerzo uporabnih znanosti Häme.
"Raziskujemo vlogo mestnega zelenja kot podnebne rešitve in s pomočjo ogljikovega gozda izpostavljamo, kako bi lahko kompakten mestni gozd ustvaril enako vrsto koristi - na primer sekvestracijo ogljika in vrednote raznolikosti, ki jih imamo vajeni videvati v tradicionalnih gozdnih območjih,« pravi profesor Ranja Hautamäki z univerze Aalto.
»Veseli smo, da smo za novodobni gradbeni festival Kerava dobili odličen projekt mikrogozda, ki se odlično ujema s podnebno tematiko našega dogodka. Naš festival je zgrajen v zgodovinskem in zelenem območju Kivisille, kjer gozd z ogljem lepo dopolnjuje obstoječa drevesa na tem območju,« strokovnjak za komunikacije Eeva-Maria Lidman pravi.
Hiilimetsänen je del študenta krajinske arhitekture na univerzi Aalto Anna Pursiainen diplomsko delo, ki razvija novo vrsto gozda, primernega za urbano okolje, ki ga je mogoče uporabiti na primer na dvoriščih in ob cestah. Pursiainenovo magistrsko delo je del projekta CO-CARBON, ki ga financira Svet za strateške raziskave, ki vključuje Univerzo v Helsinkih, Univerzo Aalto, Inštitut za meteorologijo, Univerzo uporabnih znanosti Häme in Univerzo v Kopenhagnu.
Gozdovi z ogljem so bili posajeni v začetku maja na območju Kivisilla, blizu križišča Porvoontie in Kytömaantie. Premogovniški gozdovi, ki so začeli rasti, bodo v Keravi poleti 2024 predstavljeni na Festivalu novodobnih gradenj.
Več informacij:
profesor Ranja Hautamäki, univerza Aalto,
ranja.hautamaki@aalto.fi
050 523 2207
Raziskovalni študent učitelj Outi Tahvonen, Univerza uporabnih znanosti Häme
outi.tahvonen@hamk.fi
040 351 9352
Komunikolog Eva-Marija Lidman, mesto Kerava,
eeva-maria.lidman@kerava.fi
040 318 2963