Tala'aga o faletusi

O le faletusi a le malo o Kerava na amata ana galuega i le 1925. O le faletusi o loʻo iai nei o Kerava na tatalaina i le 2003. O le fale na mamanuina e le tusiata o Mikko Metsähonkala.

I le faaopoopo atu i le faletusi a le aai, o le fale o loʻo i ai sauniga faʻale-aganuʻu a Kerava, Onnila, o le nofoaga e fono ai le itumalo o Uusimaa o le mafutaga a le fanau a Mannerheim, o le Joraamo hall o le aʻoga siva a Kerava, ma le potuaoga o le aoga ata a Kerava.

  • Na avea Kerava ma taulaga i le 1924. O lea ua i ai i lona tausaga muamua o le faagaoioiga, ina ua saunia le paketi mo le tausaga a sau, na faataatia ese ai e le fono a le taulaga o Kerava se faasoasoaga o le 5 maka mo le faatuina o se faletusi, lea na toesea ai e le fono le 000 maka e avea ma taulaga. se fesoasoani i le faletusi a le Asosi a le Aufaigaluega Kerava.

    O Einari Merikallio, o le atalii o le fai ipu omea o Onni Helenius, o le pule o le nofoaga o EF Rautela, o le faiaoga o Martta Laaksonen ma le failautusi o Sigurd Löfström na filifilia i le uluai komiti o faletusi. O le komiti fou na filifilia na faatonuina ina ia vave faia ni faiga e faʻavae ai se faletusi a le malo. Na faamauina e le komiti e faapea, “o le mea lea e taua ai ma taua le mataupu i le olaga faaleaganuu o le nuu, e aunoa ma le faasaoina o galuega ma osigataulaga, e tatau ona faia taumafaiga ina ia fausia se faletusi mamana ma lelei i Kerava e mafai, e faamalieina ma faatosina i ai. tagata nonofo uma, e tusa lava po o le a le faaituau ma isi eseesega".

    O tulafono a le faletusi na faʻatulagaina e tusa ai ma tulafono faʻataʻitaʻiga na faia e le Komisi o le Faletusi a le Setete mo faletusi i tua, o lea na fausia ai le faletusi a Kerava mai le amataga o se vaega o le fesoʻotaʻiga faletusi a le atunuʻu e fetaui ma tuʻutuʻuga o fesoasoani a le setete.

    O le sailia o se avanoa talafeagai mo le faletusi sa faigata lava i Kerava. Faatasi ai ma se faʻasalalauga faʻasalalau, mai le amataga o Setema, na mafai ai e le faletusi ona mautotogi le fogafale pito i lalo o le Vuorela villa i tafatafa o le nofoaga faʻatasi ma le faʻamafanafanaina o le potu, moli ma le faʻamamāina mo le totogi masina o le 250 maka. O le potu na saunia i le foaʻi o le 3000 marka mai le Kerava's Teollisuudenharjøytai education fund, lea na faʻaaogaina mo se fatatusi, lua laulau ma nofoa e lima. O meaafale na faia e Kerava Puusepäntehdas.

    Na folafola e le faiaoga o Martta Laaksonen e avea o ia ma uluai tagata tausi faletusi, ae na faamavae ina ua mavae ni nai masina. I le amataga o Setema, na ave ai e le faiaoga muamua o Selma Hongell le galuega. Sa i ai se faʻasalalauga tele i le nusipepa e uiga i le tatalaina o le faletusi, lea na tapunia ai le puna fou o le poto ma aganuu i le "faʻatagaina mafanafana a le lautele o le faleoloa".

    O le vaega o faatoaga sa tele lava i Kerava i le popofou o le faletusi. Na faaalia e se faifaatoʻaga i Central Uusimaa le moomooga ina ia iai foʻi i le faletusi ni tusi e faatatau i mataupu tau faatoʻaga, ma ua taunuu ai lea faanaunauga.

    I le amataga, e leai lava ni tusi a tamaiti i totonu o le faletusi, ae na o ni nai tusi mo tupulaga talavou. O fa'aputuga na fa'aopoopoina na'o le tulaga maualuga e le o tala fatu ma tala fatu. Nai lo o lea, sa iai le faletusi a tamaiti a Kerava e silia ma le 1910 voluma i le fale o Petäjä i le va o le 192020 ma le 200.

  • Na maua e le Faletusi a le Aai o Kerava lona lava faletusi i le 1971. Seʻia oʻo mai i lena taimi, o le faletusi sa pei o se faʻataʻavale faʻafefe, i le 45 tausaga o lona faʻaogaina, na mafai ona tuʻuina i nofoaga eseese e sefulu, ma le tele o isi nofoaga na faʻaosofia ai le tele o talanoaga.

    O le lisi muamua a le faletusi mo le potu e tasi i le fale o Wuorela i le 1925 na toe faafou mo le tausaga e tasi ina ua uma le lisi. Na faamalieina le komiti o le faletusi i le potu, ae na faalauiloa e lē e ana le fale o le a siitia le totogi i le FIM 500 i le masina, ma amata ai loa ona saili e le komiti o le faletusi se fale fou. O nisi o sui filifilia o le aoga a Ali-Kerava ma le potu pito i lalo o Mr. Vuorela. Peitaʻi, na siitia atu e le faletusi Ms. Mikkola i se potu i autafa o le auala o Helleborg.

    I le tausaga na sosoo ai, na manaʻomia ai e Miss Mikkola se potu mo ia lava, ma sa toe suʻeina le fale. Sa i ai se potu na avanoa mai le fale o le asosi faigaluega a Keravan, o le nofoaga o Keravan Sähkö Oy o loʻo fausia, ma na ofoina atu foi e Liittopankki avanoa mo le faletusi, ae sa taugata tele. O le faletusi na siitia atu i le fale o Mr. Lehtonen i tafatafa o Valtatie i se avanoa e 27 mita faatafafa, ae peitai, na iu ina laitiiti tele i le 1932.

    O le alii o Lehtonen na taua e le komiti o le faletusi o Aarne Jalmar Lehtonen, o lona fale maa fogafale lua sa tu i le fetaulaiga o Ritaritie ma Valtatie. I luga o le fogafale i lalo o le fale sa i ai le fale faigaluega a le fale paipa ma fale faigaluega, i le fogafale pito i luga o fale mautotogi ma se faletusi. Sa tuuina atu i le taitaifono o le komiti faafoe o le faletusi le galuega e fesiligia ai se potu tele, atonu e lua potu, o lona uiga o se potu faitau eseese. Ona sainia lea o se lisi mo le 63 sikuea mita le potu o le faioloa Nurminen i tafatafa o Huvilatie.

    Na ave le fale e le malo i le 1937. I lena tulaga, na maua ai e le faletusi le avanoa faaopoopo, ina ia faateleina lona eria i le 83 sikuea mita. Sa iloiloina foi le faatuina o se matagaluega o fanau, ae e lei sologa lelei le mataupu. O le mataupu e uiga i fale mautotogi na toe amata i le 1940, ina ua logoina e le fono a le malo i le komiti a le faletusi lona faamoemoe e siitia le faletusi i se potu avanoa i le aoga a le malo o Yli-Kerava. Na matuā tetee le komiti a le faletusi i lea mataupu, ae sa tatau lava ona see atu le faletusi i le mea e taʻua o le Tree School.

  • O se vaega o le nofoaga o le aoga soofaatasi a Kerava na faaleagaina i le 1941. Na oo foi i le faletusi a Kerava le mata’utia o le taua, ina ua taia e se pulufana fana mai le faamalama o le faletusi le laulau i le potu faitau i le aso 3.2.1940 o Fepuari, XNUMX. O le taua na mafua ai ona sili atu le afaina o le faletusi nai lo le na o le tasi le pulufana, aua o fale uma o le faleaoga laupapa e manaʻomia mo le aʻoaʻoga. O le faletusi na iu i le aoga a le malo o Ali-Kerava, lea na manatu le komiti faatonu o le faletusi i le tele o taimi o se nofoaga mamao tele.

    O le le lava o fafie i tausaga o taua na faʻalavelaveina ai le faʻaogaina masani o le faletusi i le tautoulu o le 1943, ma o nofoaga uma o le aʻoga Ali-Kerava na faʻaaogaina mo le aoga. O le faletusi e aunoa ma se potu na mafai ona siitia atu i le fale Palokunta i le amataga o le 1944, ae na o le tasi ma le afa tausaga.

    Na toe siitia le faletusi, o le taimi lea i se aoga tulagalua Suetena, i le 1945. O le vevela na toe tupu ai popolega, ona o le vevela i totonu o le faletusi e masani ona i lalo ifo o le 4 tikeri ma faʻalavelave le tagata asiasi faletusi. Fa'afetai i lana saunoaga, na siitia ai e le fono a le malo le totogi o le fa'amama fa'amafanafana a le faletusi, ina ia mafai ai ona fa'avevela le potu i aso uma.

    O a'oga e tu'u ai faletusi sa le'i umi lava. Na toe faamataʻuina le faletusi i le toe siʻitia iā Me 1948, ina ua talosaga atu le komiti o aʻoga e tautatala i le gagana Suetena ma le gagana Finelani mo le toe faafoi atu o le faletusi i se aʻoga Suetena. Na faailoa atu e le komiti o le faletusi i le fono a le aai o le a latou malilie i le siitia pe afai e mafai ona maua ni nofoaga faapena i se isi nofoaga. O le taimi lea, o le komiti o le faletusi, e seasea lava, na faʻatuatuaina ma na oʻo lava ina maua e le faletusi se avanoa faaopoopo i le alalaupapa o le aʻoga, lea na tuʻuina ai se faletusi tusi lesona ma tusi e le o tala fatu. O ata faatafafa a le faletusi na siitia mai le 54 i le 61 sikuea mita. Na o le aoga tulagalua a Suetena na faʻaauau pea ona faʻamalosia le taulaga ina ia maua le nofoaga mo ia lava.

  • I le faaiuga, na filifili le fono a le taulaga e tofia le nofoaga o le taulaga i le faletusi. Sa lelei le nofoaga, o le faletusi e lua potu, o le eria e 84,5 sikuea mita. Sa fou ma mafanafana le avanoa. O le fa'ai'uga o le si'itia e na'o se taimi le tumau, o lea na fuafua ai e si'i le faletusi i le aoga a le malo i le ogatotonu, lea o lo'o fausia. I le manatu o le komiti faafoe, e le talafeagai le tuuina o le faletusi i luga o le fogafale tolu o le aoga, ae na tulai le fono a le malo i lana faaiuga, lea na faatoa soloia i se talosaga mai le komiti a le Aoga Tutotonu, lea sa i ai le faletusi. e le manao i le aoga.

    I le 1958, na le mafai ai ona tatalia le leai o se avanoa o le faletusi ma talosaga ai le komiti faatonu o le faletusi ina ia faafesootai le sauna o le faletusi i talaane o le faletusi ma le faletusi, ae tusa ai ma le fuafuaina na faia e le faletusi, o le fofo semanu e taugata tele. Na amata ona fai fuafuaga e fausia se apaau e ese mai le faletusi i totonu o le faleteuoloa, ae o le sini a le komiti faatonu o le faletusi o le fausia lea o lona lava fale.

    I le ogatotonu o le 1960, sa saunia ai se fuafuaga i le taulaga i le taulaga o Kerava, lea na aofia ai foi ma se faletusi. Na tuuina atu e le komiti o le faletusi le ofisa o le fale ma le fanua i le va o Kalevantie ma Kullervontie o se nofoaga fau fale, ona o le isi filifiliga, Helleborg Hill, sa le talafeagai. E eseese fo’i fofo le tumau sa tuuina atu i luma o le Komiti Fa’afoe, peita’i e le’i ioeina e le Komiti Fa’afoe ona o le popole ina ne’i fa’agasolo le fale fou i se taimi mamao.

    O le pemita fau mo le faletusi e lei maua mai i le Matagaluega o Aoga i le taimi muamua, ona o le faletusi sa fuafua e laitiiti tele. Ina ua toe faalautele le fuafuaga i le 900 sikuea mita, na maua mai ai le faatagaga mai le Matagaluega o Aoga i le 1968. Sa i ai lava se suiga i le mataupu, ina ua fesiligia e le pulega o le taulaga se faamatalaga e faapea o le a faatutu mo sina taimi le faletusi. , ae mo le itiiti ifo ma le sefulu tausaga, i luga o le fogafale lua o le fale faigaluega o le asosi o tagata faigaluega fuafuaina.

    Fai mai Maire Antila i le suʻesuʻega a lona matai e faapea "o le malo faʻapitonuʻu e le o se faʻalapotopotoga faʻapitoa e tuʻuina atu i mataupu tau faletusi ma le atinaʻeina o faletusi, e pei o le faletusi. E masani ona manatu le malo o nofoaga e le o ni faletusi o ni sini e sili atu le taua o tupe teufaafaigaluega." Na tali le komiti faafoe i le malo, masalo e le mafai ona maua se pemita fau fale i le lumanai, o le a feagai le faletusi ma faigata ona o le leiloa o fesoasoani a le malo, o le a faaitiitia le aufaigaluega, o le a faaitiitia le igoa o le faletusi, ma le faletusi. o le a le toe mafai ona galue o se faletusi a le aoga. Na manumalo le manatu o le komiti o faletusi, ma na faamaeaina le faletusi fou i le 1971.

  • O le faletusi o Kerava na mamanuina e le tusiata o Arno Savela o Oy Kaupunkisuunnitti Ab, ma o le mamanu totonu na faia e le tusiata totonu o Pekka Perjo. O totonu o le faletusi e aofia ai, faatasi ai ma isi mea, o nofoa felanulanuaʻi Pastilli o le matagaluega a tamaiti, o fata na fausia ai se nofoaga faitau filemu, ma o fata e na o le 150 cm le maualuga i le ogatotonu o le faletusi.

    Na tatalaina le faletusi fou i tagata faʻatau i le aso 27.9.1971 o Setema, XNUMX. O le Kerava atoa na foliga mai na alu e matamata i le fale ma sa i ai se laina faifaipea mo le mea fou faʻatekinisi, o le mea pueata totogi.

    Sa tele naua gaoioiga. O tusitusiga a le Kolisi Tu'ufa'atasi ma li'o penitala na feiloa'i i totonu o le faletusi, sa fa'agaioia ai le kalapu ata a tamaiti, ma sa faia ai se fa'amalositino tu'ufa'atasia ma le kalapu fa'afiafia mo tupulaga talavou. I le 1978, e 154 le aofa'i o lesona tala na faia mo tamaiti. Sa fuafuaina foi galuega faatino mo le faletusi, ma i le suʻesuʻega a le matai ua taʻua i luga o loʻo taʻua ai o galuega faʻaalia i totonu o le faletusi e aofia ai ata, ata pue, mea faitino ma isi faʻaaliga.

    Sa mae'a fo'i fuafuaga fa'alautele a le faletusi ina ua fausia le faletusi. O le tupe fa'atatau mo le amataina o le fuafuaga o le fa'aopoopoga o le faletusi sa fa'aagaga i le tala fa'atatau o le tupe o le 1980 ma mo le fausiaina o le tala fa'atatau o le lima tausaga a le taulaga mo tausaga 1983-1984. O le tau mo le faʻalauteleina o le FIM 5,5 miliona, o le tala lea a Maire Antila i le 1980.

  • I le 1983, na faʻamaonia ai e le aufono a le taulaga a Kerava le fuafuaga muamua mo le faʻalauteleina ma le faʻafouina o le faletusi. O le vaega faufale i lena taimi na faia ai ata sili o fuafuaga a le faletusi. Na talosaga le malo o le aai mo se fesoasoani a le setete i le 1984 ma le 1985. Peitaʻi, e leʻi maua se pemita fau fale.

    I le faʻalauteleina o fuafuaga, na faʻaopoopoina se vaega fogafale lua i le faletusi tuai. O le faʻatinoga o le faʻalauteleina na tolopoina, ma o le tele o fuafuaga fou na amata ona tauva ma le faʻalauteleina o le faletusi tuai.

    O se faletusi na fuafuaina i le amataga o le 90s mo le mea e taʻua o Pohjolakeskus, lea e leʻi maua lava. Sa faatuina se faletusi a le paranesi mo Savio e fesootai ma le faalauteleina o le aoga a Savio. E lei tupu foi lena mea. O le lipoti o le 1994, filifiliga o avanoa mo le Faletusi, na su'esu'eina ai meatotino eseese i totonu o le taulaga e avea ma filifiliga mo le fa'afaigaluegaina o le faletusi ma iu ai ina va'ava'ai toto'a ia Aleksintori.

    I le 1995, na filifili ai le fono ma le tele o le palota e tasi e maua mai faletusi mai Aleksintori. O lenei filifiliga na fautuaina foi e le vaega galue na faia se lipoti i mataupu e faatatau i le fausiaina o le iunivesite o le faasaienisi faaaoga. Na maeʻa le lipoti ia Ianuari 1997. Na tuuina atu se sao a le setete i lenei galuega faletusi. O le faʻatinoga o le poloketi na tuai ona o faitioga, ma na lafoaia e le aai ana fuafuaga e tuʻu le faletusi i Aleksintori. Ua oo i le taimi mo se vaega faigaluega fou.

  • I le aso 9.6.1998 o Iuni, XNUMX, na tofia ai e le pulenuu o Rolf Paqvalin se vaega galulue e suʻesuʻe le atinaʻeina o galuega a le faletusi a le taulaga ma le galulue faʻatasi ma faʻalapotopotoga faʻaleaʻoaʻoga o loʻo i totonu o le fale fou o le Central Uusimaa Vocational Education and Training Association, lea o loʻo maeʻa i tafatafa o le le faletusi.

    Na maeʻa le lipoti ia Mati 10.3.1999, 2002. Na fautuaina e le vaega faigaluega le fa'alauteleina o faletusi o lo'o iai nei i le 1500 ina ia tusa ma le XNUMX sikuea mita le aofa'i o faletusi.
    I lana fono i le aso 21.4.1999 o Aperila, 3000, na iloilo ai e le Komiti o Aʻoaʻoga le avanoa ua fuafuaina ina ia laʻititi ma se faletusi e oʻo atu i le XNUMX sikuea mita aoga e mafai. Na filifili le komiti, faatasi ai ma isi mea, o le fuafuaina o le faletusi e tatau ona faʻaauau pea ma sili atu auiliiliga avanoa avanoa ma faʻatusatusaga.

    I le aso 7.6.1999 o Iuni, 27.7, na faia ai e le to'atele o faipule se fuafuaga a le aufono e fa'aagaga tupe mo le fa'alauteleina o le faletusi. I le tausaga lava lea, na seti ai e le Sui Pulenuu Anja Juppi le 9.9.1999. le vaega galulue e taialaina le tapenaga o le fuafuaga o le poloketi. O le fuafuaga o le poloketi, lea e faʻatusatusa ai filifiliga faʻalauteleina e tolu, na tuʻuina atu i le pulenuu i le aso XNUMX o Setema, XNUMX.

    O le faaiuga a le Komiti o Aoga i le aso 5.10. o lo'o tu'uina atu ai le fa'atinoga o le avanoa sili ona lautele i le komiti fa'ainisinia i le taulaga ma le malo o le taulaga. Na filifili le malo o le aai i le 8.11. O lo'o fa'atūina le fa'atumauina o tupe tu'ufa'atasi mo fuafuaga a le faletusi i le tala fa'atatau o le tupe o le 2000 ma fa'atino le filifiliga pito sili ona telē a le fuafuaga o le faletusi – 3000 mita faatafafā fa'aaoga.

    Na filifili le fono a le aai i le aso 15.11.1999 o Novema XNUMX e faapea o le faalauteleina o le faletusi o le a faia e tusa ai ma le filifiliga sili ona lautele ma o le a talosagaina le sao o le setete e tusa ai, ma le taʻitaʻifono o le fono na faamamafaina: "O le a faia e le fono se faaiuga taua tele. autasi.”

    • Maire Antila, Le atinaʻeina o tulaga faletusi i Kerava. Su'esu'ega a le Matai ile fa'asaienisi faletusi ma fa'amatalaga. Tampere 1980.
    • Rita Käkelä, Labour-oriented non-fiction i le faletusi a Kerava's labor association i tausaga 1909–1948. Su'esu'ega a le Matai ile fa'asaienisi faletusi ma fa'amatalaga. Tampere 1990.
    • Lipoti a vaega galulue o le aai o Kerava:
    • Se lipoti i le fa'atulagaina o avanoa a le faletusi mo nai tausaga o lumana'i. 1986.
    • Atina'e o se auaunaga fa'amatalaga. 1990.
    • Filifiliga avanoa mo le faletusi. 1994.
    • Kerava University of Applied Sciences. 1997.
    • Atinae o galuega faatino a le faletusi. 1999.
    • Faletusi a le taulaga o Kerava: fuafuaga o galuega. 1999.
    • Su'esu'ega su'esu'e: faletusi a le taulaga o Kerava, su'esu'ega auaunaga a le Faletusi. 1986
    • Polokalame fa'atauvaga: Fa'asologa o iloiloga. Tatala le tulafono o iloiloga (pdf).