Ua mae'a fa'ai'uga o su'esu'ega o le ea i totonu o le a'oga: i lona aotelega, o fa'ailoga o lo'o i le tulaga masani

Ia Fepuari 2019, na faia ai e le taulaga suʻesuʻega i totonu o le ea i aʻoga uma a Kerava. O fa'ai'uga na maua i su'esu'ega e maua ai se ata fa'atuatuaina o aafiaga a tamaiti a'oga ma le aufaigaluega i le siosiomaga o a'oga i Kerava.

Ia Fepuari 2019, na faia ai e le taulaga suʻesuʻega i totonu o le ea i aʻoga uma a Kerava. O i'uga na maua i su'esu'ega e maua ai se ata fa'atuatuaina o aafiaga a tamaiti a'oga ma le 'aufaigaluega i le atemosifia o le a'oga i Kerava: fa'atasi ai ma ni nai fa'alavelave, o le tali mo le su'esu'ega mo tamaiti e 70 pasene ma mo le su'esu'ega mo le aufaigaluega 80 pasene pe sili atu. .

E tusa ai ma se fomaʻi o loʻo galue i se faʻalapotopotoga faʻalesoifua maloloina o loʻo masani i faʻafitauli o le ea i totonu ma suʻesuʻega, pe a faʻatusatusa i le atunuʻu, o faʻamaoniga e mafua mai i totonu o le ea o loʻo i le tulaga masani i Kerava. O le le lelei o le pisa, i le isi itu, e masani ona oʻo i ai, o se mea masani i totonu o le aʻoga. E tusa ai ma le fomaʻi, sa i ai le eseesega i le va o aʻoga i le aufaigaluega ma tamaiti aʻoga o faʻamaoniga ma faʻafitauli o le ea i totonu, ma i totonu o le aʻoga lava e tasi, o fale eseese na tulaʻi mai i tali a le aufaigaluega ma tamaiti aʻoga: Lapila ma Jaakkola aoga na o mai i fafo. sili ona manino i tali a tamaiti aoga i tulaga o faafitauli o le ea i totonu, ma i tali a le aufaigaluega, o le aoga a Savio.

O tali na maua i le su'esu'ega o le ea i totonu o le fale e lagolagoina ai nofoaga o le ea i totonu o le fale ua uma ona faailoa mai e le aai, lea o loʻo faia ai suʻesuʻega ma toe faaleleia i se taimi lata mai e faʻatatau i faʻaiʻuga o suʻesuʻega o tulaga, poʻo faiga faʻaleleia ma faʻatulagaga mo tausaga a sau. ua fuafuaina e tusa ai ma taunuuga o suesuega.

I le avea ai o se vaega o le mataituina ma le vaʻaia o tulaga o le ea i totonu o aʻoga, o le a toe faia e le taulaga suʻesuʻega tutusa i ni nai tausaga.

I le su'esu'ega o le ea i totonu, e talanoa le aufaigaluega ma tamaiti a'oga e uiga io latou aafiaga

O le su'esu'ega o le ea i totonu o le fale e fesili ai e uiga i aafiaga o le aufaigaluega ma tamaiti aoga i le tulaga lelei o le ea i totonu ma faailoga o le ea i totonu. I le tulaga o tagata faigaluega, o taunuuga e faʻatusatusa i mea faʻasino a le atunuʻu. I le tulaga o tamaiti aʻoga, o faʻaiʻuga e faʻatusatusa i mea faʻasino a le atunuʻu, ma suʻesuʻeina pe o aʻafiaga faʻapitoa o loʻo i se tulaga masani pe le masani ai pe a faʻatusatusa i mea faʻasino.

Pe a faʻamatalaina faʻaiʻuga na maua i le suʻesuʻega, e tatau ona manatua o faʻamatalaga o se faʻafitauli o le ea i totonu poʻo ona mafuaʻaga e le mafai ona faia naʻo luga o le faʻavae o le aotelega o suʻesuʻega poʻo taunuuga o se aʻoga taʻitoʻatasi, e le mafai foʻi ona vaeluaina fale aʻoga. i totonu o fale "ma'i" ma "soifua maloloina" e fa'atatau i fa'ai'uga o su'esu'ega o fa'ailoga.

I le su'esu'ega o le ea i totonu, sa fesiligia tagata faigaluega e uiga i o latou aafiaga i le tulaga lelei o le ea i totonu e fa'aaoga ai ituaiga eseese o le siosiomaga e 13. E tusa ai ma se fomaʻi masani i faʻafitauli o le ea i totonu ma suʻesuʻega, na oʻo i le aufaigaluega tulaga sili ona leaga i totonu o aʻoga a Savio, Lapila, Jaakkola ma Killa, ma le itiiti ifo i aʻoga a Ali-Kerava, Kurkela, Sompio ma Ahjo. O ituaiga eseese o faʻailoga o le ea i totonu e faʻatusatusa i mea faʻasino na sili ona iloa e le aufaigaluega aʻoaʻoga i aʻoga a Lapila, Kaleva, Savio ma Jaakkola, ma le itiiti ifo i aʻoga a Ali-Kerava, Sompio, Ahjo ma Killa.

I le su'esu'ega o le ea i totonu, sa fesiligia tamaiti a'oga e uiga io latou aafiaga i le tulaga lelei o le ea i totonu o a'oga tulagalua ma le 13 i a'oga tulagalua e fa'aaogaina ituaiga eseese o mea tau si'osi'omaga. E tusa ai ma se fomaʻi masani i faʻafitauli o le ea i totonu ma suʻesuʻega, i le tulaga o le lelei o le ea i totonu, o tamaiti aʻoga lautele na sili atu le faʻaletonu o le siosiomaga pe a faʻatusatusa i isi aʻoga Finnish i Lapila ma Jaakkola aʻoga ma teisi atu i totonu o Sompio aʻoga tulagalua. I isi aʻoga, o le poto masani o le tulaga lelei o le siosiomaga i totonu sa masani ai. I ituaiga eseese o fa'ailoga o le ea i totonu, fa'atusatusa i fa'amaumauga a le atunu'u, o fa'ailoga a tamaiti a'oga na sili atu ona taatele nai lo le masani i le a'oga Lapila ma sili atu ona taatele nai lo le masani i le a'oga Kaleva. I isi a'oga, o fa'ailoga lautele sa i se tulaga masani.

O su'esu'ega o le ea i totonu e fesoasoani i le iloiloina ma le mata'ituina o le lelei o le ea i totonu ma fa'ailoga o le ea i totonu

E mafai ona fa'aoga su'esu'ega o le ea i totonu e fai ma fesoasoani i le iloiloina ma le mata'ituina o le lelei o le ea i totonu o fale ma fale ma fa'ailoga e ono mafua mai i le ea i totonu, ae o le mea autu o le iloiloga o le lelei o le ea i totonu e fa'avae i luga o su'esu'ega fa'apitoa ma su'esu'ega. O fa'ai'uga o su'esu'ega o le ea i totonu e fa'amatala i taimi uma e se foma'i e masani i fa'ailoga e mafua mai i le ea i totonu.

"O faʻaiʻuga o suʻesuʻega i totonu o le ea e tatau ona suʻesuʻeina i taimi uma faʻatasi ai ma lipoti faʻapitoa ma suʻesuʻega o se vaega o suʻesuʻega o tulaga o fale ma fale," o le tala lea a Ulla Lignell, tagata poto i totonu o le siosiomaga o le taulaga o Kerava. “I le aoga a Savio lea na tula’i mai i le su’esu’ega e fa’atatau i le aufaigaluega, e le’i faia lava ni su’esu’ega o tulaga a’o le’i faia le su’esu’ega, ae o lea ua fa’atinoina nei su’esu’ega o se vaega o fuafuaga mamao mo le fa’aleleia o le fanua o le aoga”.

Amata mai le autumn 2018, na faia ai e le taulaga suʻega faʻamalositino i aʻoga e ono.

“I isi a’oga o lo’o ta’ua i le su’esu’ega, ua mae’a ona mae’a su’esu’ega fa’apitoa. Ua mae'a fo'i ona faia ni toe fa'anatinati fa'anatinati mo le fa'aleleia o le ea i totonu o a'oga, ma o lo'o iai fo'i nisi fa'aleleia atili," o le fa'amatalaga lea a Lignell. "I le aʻoga a Jaakkola, o suʻesuʻega ma mea manaʻomia toe faʻaleleia o loʻo maua i totonu ua uma ona faia muamua, ma o le taimi nei o loʻo mataʻituina pea le tulaga o le ea i totonu. E tusa ai ma mea tau le siosiomaga o loʻo aofia i le suʻesuʻega o le ea i totonu, na lagona e le aʻoga a Jaakkola le faʻalavelave mai le faʻamaʻi ma le le lava o le ea e tusa ai ma le aufaigaluega, ma le vevela mo tamaiti aʻoga. Na alia’e le malulu i tali a tamaiti a’oga a Sompio. Ona o manatu faaalia na maua, na tausia ai e le pulega o fanua le faatonutonuina o le vevela o aoga i le vaitau o le taumalulu."

O le su'esu'ega a le aufaigaluega na fa'atinoina e le Institute of Occupational Health (TTL) ma le su'esu'ega a tamaiti a'oga e le Institute of Health and Welfare (THL). O le aotelega o fa'ai'uga o su'esu'ega e lua na fa'atinoina e le TTL.

Siaki lipoti a le aufaigaluega ma su'esu'ega a tamaiti a'oga ma taunu'uga fa'apitoa a le a'oga: